Zaselek

Zaselek "Hiše v brajdi", ki je zasnovan na osnovi starodavnih znanj o umeščanju objektov v prostor in temelji na načelu trajnostne rabe prostora, sledi načelom bioklimatske zasnove in dosledno upošteva merilo človeka. Umestitev v prostor nadaljuje primorsko naselbinsko izročilo, kjer se biva, druži in srečuje na prostem, saj so vsi notranji bivalni prostori neposredno povezani z vrtom. Značaj in identiteto zaselka zaznamuje preplet novega in starega, sodobnosti in tradicije. Stavbne mase treh hiš dosledno nadaljujejo tradicionalno razmerje velikosti tipične primorske podeželjske hiše. Hiše so v brajdo umeščene v nizu, ki je vzporeden s potokom in ob njem vijugasto poljavno dovozno potjo. Ob potoku je predvidena dodatna ozelenitev, ki bo ustvarila cezuro proti sosednjim stanovanjskim objektom. Ob lokalni cesti, ki omejuje zaselek na zahodni strani, pa je predviden lipov drevored. Medsebojno se objekti ščitijo pred burjo, hkrati pa ima vsaka stanovanjska enota svojo zasebnost. Vse hiše imajo neposreden stik z naravo, zbirajo in uporabljajo deževnico, odplake pa čistijo v biološki čistilni napravi. Ob zasebnem bivalnem vrtu vsake hiše je predviden tudi gospodinjski vrt, ki bo omogočal samooskrbo. Nadaljevanje lokalne arhitekturne tradicije predstavljajo tudi mejni zidovi borjačev – ograjenih dvorišč iz avtohtonega kamna in tlaki iz kamnitih skrlj. Sodobna fasada v barvi laporja, ki mu domačini pravijo opoka, s svojo členitvijo ponavlja tektonsko strukturo kamnitih zidov in se nadaljuje v steho. Enotna podoba fasade in strehe ustvarja zadržan in nevpadljiv videz stavbnih mas, ki jih dodatno prekriva bogata ozelenitev ob potoku in privatnih vrtovih.